Smo na poti, da postanemo država najemnikov? Lahko bi bilo. Stanovanjska kriza leta 2008 in kasnejša recesija sta imela dolgoročne posledice in morda sta celo prispevali k temeljni spremembi vrednot naše družbe. Ko se stopnje lastništva doma znižujejo, je enostavno kriviti padec visokih stroškov, nerazpoložljivih kupcev kreditov ali sramežljivih kupcev, a vse več se zdi, da gre tudi za spremembo prednostnih nalog. Več Američanov kot kdajkoli prej pravi, da lastništvo stanovanja ni del njihovega načrta.
Kot je pred kratkim izšel Podatki popisa ZDA kaže, da ima svoje domove le 65% Američanov, kar je najnižji odstotek od leta 1995. Za skupino 35 in manj so bile te številke najnižje v zgodovini zabeleženih 36,2% (raziskava o prostih delovnih mestih je začela lastništvo doma po starosti leta 1982).
Z višjimi stopnjami brezposelnosti med mladimi (več kot 10% Američanov, starih od 20 do 24 let, je še vedno brezposelnih) in stroge omejitve posojil po recesiji morda morda le, da mladi preprosto nimajo denarja, ampak ali lahko obstajajo še drugi dejavniki, ki jim preprečujejo, da bi se pridružili igri z nepremičninami?
Tole fascinantna anketa ki sta ga vodila Washington Post in Miller Center, kaže, da se odnos do lastništva doma v resnici spreminja. Poglejte peto vprašanje, poglavje, ki se posebej ukvarja s konceptom ameriških sanj. Leta 1986 je 78% Američanov reklo, da imajo lastništvo stanovanja "zelo veliko", kako so opredelili ameriške sanje. Leta 2013 se je s to izjavo strinjalo le 61%.
Vendar je 61% Američanov danes odgovorilo, da ima ameriški san zanje "pravi pomen" (samo 7% v primerjavi z letom 1986). To pomeni, da so ameriške sanje za mnoge ljudi še vedno zelo pravi koncept (ali vsaj za to) podoben odstotek naše družbe) lastništvo doma ni več temeljni del tega koncepta.
Zakaj se to dogaja? Brez dvoma je stanovanjska kriza veliko spremenila stališče do nekoč trdnega ugleda nepremičnin kot naložbe, vendar je več kot to. Draga mesta pomenijo, da se veliko mestnega prebivalstva navadno najema, ne da kupuje, velika populacija mladih s prehodnim življenjskim slogom pa potrebuje fleksibilnost najema. In z vsemi družbenimi trendi, ko bo najem postaja pogostejši, bo tudi manj stigmatiziran in zato še bolj razširjen.